KONOPLJA kot vir prehrane: splošni pregled

Konoplja in konopljino oljeČlanek je izšel v reviji Euphitica 140: str. 65-72, 2004.
© Kluwer Academic Publishers. Natisnjeno na Nizozemskem.

Avtor: J.C. Callaway; prevod iz angleščine: Jaka Murovec Banič

Oddelek za farmacevtsko kemijo, Univerza Kuopio,
FIN-70211 Kuopio, Finska; (E-mail: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate. )
Ključne besede: cannabis, hrana, KONOPLJA, olje, beljakovine, semena

 

Povzetek

Konopljino seme (Cannabis sativa L.) je bilo v kulturah starega sveta več tisoč let pomemben vir prehrane.
Sorte rastline Cannabis, ki ne vsebujejo psihoaktivnih substanc, pogosto imenujejo tudi KONOPLJA. Njihov prehrambeni potencial v zadnjih letih ni bil predmet intenzivejših raziskav, prav tako konopljino seme ni široko uporabljeno v industrijskih procesih in prehrambnih trgih, ki so se razvili v 20. stoletju. Posamezno seme konoplje vsebuje preko 30 % olja, približno 25 % beljakovin, večjo količino prehranskih vlaknin, vitaminov in mineralov.

Konopljino olje vsebuje več kot 80 % večkratnenasičenih maščobnih kislin in je izjemno bogat vir dveh esencialnih maščobnih kislin: linolna kislina (18:02 omega-6) in alfa-linolenska kislina (18:03 omega-3). Razmerje med obema kislinama v konopljinem olju je navadno med 2:1 in 3:1, kar štejemo kot optimalno za človeško zdravje.

Poleg tega vsebuje konopljino olje tudi biološka metabolita omenjenih esencialnih maščobnih kislin, to sta: gama-linolenska kislina (18:03 omega-6; GLA) in stearidonska kislina (18:04 omega-3; SDA). Dve glavni beljakovini v semenih konoplje sta edestin in albumin. Obe sta visoko kakovostni za shranjevanje, sta lahko prebavljivi in vsebujeta pomembne količine vseh esencialnih aminokislin. Poleg tega ima seme konoplje izjemno visok delež aminokisline, imenovane arginin.

Seme konoplje se v tradicionalni orientalski medicini že tisoče let uporablja za zdravljenje različnih obolenj. Nedavni klinični poskusi so potrdili, da je KONOPLJINO OLJE funkcionalno živilo, študije o prehrani živali pa so pokazale, da je konopljino seme dolgotrajno uporabno kot vir prehrane.
Okrajšave:
AL: alfa-linolenska kislina (18:03 omega-3),
GLA: gama-linolenska kislina (18:03 omega-6),
EMK: esencialne maščobne kisline,
LDL: lipoprotein z nizko gostoto,
n6/n3: razmerje med maščobnima kislinama omega-6 in omega-3,
PNMK: polinenasičene maščobne kisline,
SDA: stearidonska kislina (18:04 omega-3),
THC: delta-9-tetrahidrokanabinol.

Predstavitev

KONOPLJA (Cannabis sativa L.) je bila v antičnih deželah več tisočletij pomemben vir prehrane, vlaken in zdravil (Zias et al, 1993;. Xiaozhai in Clarke, 1995; de Padova et al, 1999;. Pringle, 1997). V nekaterih državah v sodobni proizvodnji še danes uporabljajo vlakna iz stebel konoplje za izdelavo trpežnih materialov in posebnih vrst papirja, kot so: platno, rjuhe, čajne vrečke, papir za izdelavo denarja, cigaretni papir in močan tanek papir za zajetne knjige, kot je Biblija.

Tako zrelo seme konoplje kot konopljin zdrob sta odlična vira prehranskega olja, vlaknin in beljakovin (tabela 1). Polja konoplje so v času žetve še posebno privlačna za ptice selivke in razne glodalce, kar privabi tudi ptice roparice in druge plenilce. Seme konoplje so jedli surovo in ga tudi dolgotrajno shranjevali že prazgodovinski ljudje (Weiss et al., 2004), zelo verjetno pa tudi zgodnji hominidi (McPartland In Geoffrey, 2004). To se sklada s prazgodovinskimi podatki o uporabi konoplje kot pomembnega vira rastlinskih vlaken pri izdelavi mrež za lovljenje ptic in drugih malih živali (Pringle, 1997). Poleg tega kaže tudi na medicinski potencial koristnih kanabinoidov v listih in cvetovih konoplje (Zias et al., 1993). Seme konoplje je v vsej zgodovini dokumentirano kot prehranski vir tako surovo, kuhano ali praženo. KONOPLJINO OLJE se na Kitajskem uporablja v prehranske/medicinske namene že najmanj 3000 let (de Padua et al., 1999).

seme konoplje, tako celo kot zdrobljeno, ostaja pomembno živilo v tradicionalni azijski prehrani in medicini. V Severni Ameriki se konopljino seme uporablja v industriji lakov in barv ter se uvaža kot hrana za ptice. V zadnjih 10 letih se v Kanadi in Združenih državah Amerike seme konoplje legalno uporablja kot hrana za ljudi, v slednjih pa je gojenje konoplje še vedno nezakonito.

 
Pogled na polpreteklo zgodovino

Olje iz konopljinih semen vsebuje več kot 90 % nenasičenih maščobnih kislin(tabela 2) in je bilo do nedavnega skupaj z lanenim oljem (Linum usitatissimum L.) uporabljano kot olje za sušenje v barvah, lakih in drugih industrijskih premazih. V poznih tridesetih letih 20. stoletja je KONOPLJINO OLJE po prepovedi gojenja vseh vrst Cannabisa v Severni Ameriki izginilo iz uporabe, nadomestilo pa ga je LANENO OLJE.

Tako sta bila prekinjena razvoj in uporaba konopljinih semen kot potencialnega živila za ljudi in domače živali. Na zahodu, v nekaterih evropskih državah in predvsem v Franciji, je bila do konca 20. stoletja dovoljena pridelava le nekaj vrst za izdelavo posebnih papirjev. To je pomembno zgodovinsko dejstvo, saj bi bile ZDA v času hladne vojne brez vira konopljinih vlaken z zahoda odvisne od kitajske ali ruske pridelave konoplje, ki je potrebna za izdelavo strateško pomembnih papirjev.Z začetkom 2. svetovne vojne se je pridelava konoplje hitro v vrnila v ZDA, vendar le, dokler je ni bilo možno nadomestiti z drugimi trpežnimi naravnimi vlakni, kot je KONOPLJA iz Manile (t.i. abaca, tekstil Musa).

Do začetka 50-ih let so trg konopljinih vlaken v Severni Ameriki že izrinila vlakna, izdelana na naftni osnovi. V 60-ih letih tako v Evropi in po svetu ni bilo več velikega povpraševanja po dolgih vlaknih za proizvodnjo vrvi, tekstila in sorodnih izdelkov, saj so trg preplavili cenejši izdelki iz nafte. V 20. stoletju zaradi omejene razpoložljivosti konopljino seme tako ni bilo predmet pridelave, predelave in trženja.

KONOPLJA kot hrana

V zadnjem desetletju so KONOPLJO v Kanadi in Evropskih državah ponovno začeli obravnavati kot dragoceno industrijsko rastlino kot vir prehrane in vlaken, tako so v teh državah konopljino seme in izdelki iz konopljinih semen že na voljo javnosti. Velik potencial konopljinih semen kot hrane še ni dosegel širokih trgov na zahodu, medtem ko so v Aziji, Indiji, Rusiji in vzhodni Evropi prehranske vrednosti že dolgo prepoznane in cenjene. Na Kitajskem na ulici prodajajo praženo konopljino seme kot prigrizek. V Rusiji stiskajo konopljino seme v t.i. „črno“ olje, ki ga uporabljajo kot nadomestek za dražje (in manj zdrave) maščobe, kot sta maslo in hidrogenirana margarina. Naravna temna barva olja konoplje je posledica klorofila v zrelih semenih, ki lahko pospeši avtooksidacijo, če je olje izpostavljeno svetlobi.

V Baltskih državah je še vedno možno najti nekatere tradicionalne jedi iz semen konoplje, še posebno v Latviji in drugih vzhodnoevropskih državah. Dolga zgodovinska tradicija in raznolikost uporabe v najrazličnejših kulturah kažejo na vsesplošno uporabnost semen konoplje kot prehranskega vira. V zadnjih nekaj letih je sodobna znanost s svojo metodologijo končno dohitela starodavno znanje (Callaway, 2002; Callaway et al. 1997a, 2004; Kriese et al., 2004).

Seme konoplje, tako celo kot zdrobljeno, ostaja pomembno živilo v tradicionalni azijski prehrani in medicini. V Severni Ameriki se konopljino seme uporablja v industriji lakov in barv ter se uvaža kot hrana za ptice. V zadnjih 10 letih se v Kanadi in Združenih državah Amerike seme konoplje legalno uporablja kot hrana za ljudi, v slednjih pa je gojenje konoplje še vedno nezakonito.

 
Pogled na polpreteklo zgodovino

Konopljino olje vsebuje več kot 90 % nenasičenih maščobnih kislin(tabela 2) in je bilo do nedavnega skupaj z lanenim oljem (Linum usitatissimum L.) uporabljano kot olje za sušenje v barvah, lakih in drugih industrijskih premazih. V poznih tridesetih letih 20. stoletja je KONOPLJINO OLJE po prepovedi gojenja vseh vrst Cannabisa v Severni Ameriki izginilo iz uporabe, nadomestilo pa ga je LANENO OLJE.

Tako sta bila prekinjena razvoj in uporaba konopljinih semen kot potencialnega živila za ljudi in domače živali. Na zahodu, v nekaterih evropskih državah in predvsem v Franciji, je bila do konca 20. stoletja dovoljena pridelava le nekaj vrst za izdelavo posebnih papirjev. To je pomembno zgodovinsko dejstvo, saj bi bile ZDA v času hladne vojne brez vira konopljinih vlaken z zahoda odvisne od kitajske ali ruske pridelave konoplje, ki je potrebna za izdelavo strateško pomembnih papirjev.Z začetkom 2. svetovne vojne se je pridelava konoplje hitro v vrnila v ZDA, vendar le, dokler je ni bilo možno nadomestiti z drugimi trpežnimi naravnimi vlakni, kot je KONOPLJA iz Manile (t.i. abaca, tekstil Musa).

Do začetka 50-ih let so trg konopljinih vlaken v Severni Ameriki že izrinila vlakna, izdelana na naftni osnovi. V 60-ih letih tako v Evropi in po svetu ni bilo več velikega povpraševanja po dolgih vlaknih za proizvodnjo vrvi, tekstila in sorodnih izdelkov, saj so trg preplavili cenejši izdelki iz nafte. V 20. stoletju zaradi omejene razpoložljivosti konopljino seme tako ni bilo predmet pridelave, predelave in trženja.

KONOPLJA kot hrana

V zadnjem desetletju so KONOPLJO v Kanadi in Evropskih državah ponovno začeli obravnavati kot dragoceno industrijsko rastlino kot vir prehrane in vlaken, tako so v teh državah konopljino seme in izdelki iz konopljinih semen že na voljo javnosti. Velik potencial konopljinih semen kot hrane še ni dosegel širokih trgov na zahodu, medtem ko so v Aziji, Indiji, Rusiji in vzhodni Evropi prehranske vrednosti že dolgo prepoznane in cenjene. Na Kitajskem na ulici prodajajo praženo konopljino seme kot prigrizek. V Rusiji stiskajo konopljino seme v t.i. „črno“ olje, ki ga uporabljajo kot nadomestek za dražje (in manj zdrave) maščobe, kot sta maslo in hidrogenirana margarina. Naravna temna barva olja konoplje je posledica klorofila v zrelih semenih, ki lahko pospeši avtooksidacijo, če je olje izpostavljeno svetlobi.

V Baltskih državah je še vedno možno najti nekatere tradicionalne jedi iz semen konoplje, še posebno v Latviji in drugih vzhodnoevropskih državah. Dolga zgodovinska tradicija in raznolikost uporabe v najrazličnejših kulturah kažejo na vsesplošno uporabnost semen konoplje kot prehranskega vira. V zadnjih nekaj letih je sodobna znanost s svojo metodologijo končno dohitela starodavno znanje (Callaway, 2002; Callaway et al. 1997a, 2004; Kriese et al., 2004).
Literatura in originalno besedilo v angleščini sta na voljo v sledečem pdf-dokumentu: Hempseed as a nutritional resource: An overview

Vir: http://www.vitasol.si/zdravje/

Deli to informacijo z ostalimi

Naročilo

Naše spletno mesto uporablja piškotke za boljše delovanje. Z nadaljnjo uporabo te spletne strani se strinjate z našo POLITIKO PIŠKOTOV

EU Cookie Directive Module Information