KONOPLJA - vse prej kot (le) droga

KonopljaV zgodovini je bila ena glavnih poljščin, vmes smo nanjo malo pozabili in je veljala le kot droga zavožene mladine, ki jim je dolgčas, danes pa jo uporabljamo v zdravstvu, kulinariki, kozmetiki kot tudi oblikovanju. Iz konoplje se lahko celo gradi.
V prehrani se vse pogosteje uporabljajo konopljini izdelki, kot na primer KONOPLJINO OLJE, KONOPLJINA SEMENA, čaj, čokolada in moka, celo keksi in testenine. Seme jedilne konoplje sodi med najbolj hranljiva živila z veliko vlakninami, 'dobrimi' maščobnimi kislinami in beljakovinami (kar 30%). Jedilna semena morajo biti presna, toplotno neobdelana, da se ohranijo vsi VITAMINI in minerali, KONOPLJINO OLJE lahko uživamo le hladnega. Predvsem jo kot prehransko dopolnilo uživajo vegetarijanci in vegani.

Iz konoplje se izdeluje tudi oblačila. Originalne kavbojke Levi Strauss so bile narejene iz konopljinih vlaken, obutev iz konoplje izdeluje med drugimi tudi blagovna znamka Adidas. Kar 75% konoplje se predela v tekstil. Uporablja se tudi v kozmetiki (od krem, šamponov do balzamov za ustnice), iz njih pa izdelujejo tudi vrvi in umetne gobe. KONOPLJO se lahko uporablja za vse izdelke, ki jih trenutno izdelujejo iz bombaža, lesa in nafte. Vsi šolski učbeniki do leta 1880 so bili narejeni iz konoplje.
KONOPLJA kot gradbeni material

Še korak dlje pa je gradnja iz konoplje. V Bio parku Nivo Vrbje v Žalcu so pozimi zgradili piramido, pri čemer so za gradbeni material uporabili KONOPLJO. Prvi objekt iz konoplje v Sloveniji bo služil predvsem za meditacijo in druge programe parka. Piramida meri 25 kvadratnih metrov, gradbeni material pa postane, ko nasekana konopljena stebla ali konopljeni pezdir zmešajo z vodo in vrstami apna, ki veže KONOPLJO. Skeletna konstrukcija konopljene gradnje je lesena, debelina stene iz konoplje pa 45 centimetrov. Sama gradnja ni hitrejša od običajne, je pa zato ogljični odtis toliko manjši, saj je pridelovanje konoplje veliko hitrejše od lesa. Gradnja iz konoplje tudi ni cenovno ugodnejša, za zunaj se ne razlikuje od klasične gradnje, je pa zaradi dobrih izolativnih lastnosti energijsko varčna.

Canabiss Sativa

A vendar je treba opozoriti, da ne gre za KONOPLJO, ki jo vzgajajo za drogo ampak, navadno,  industrijsko KONOPLJO. KONOPLJO (Cannabis Sativa), ki zraste vse do pet metrov visoko, so odkrili pred 15.000-5.000 leti pred našim štetjem, delimo sicer na tri podvrste. Vsebujejo skupino substanc, ki se imenujejo kanabinoidi, med katerimi ima je ima en kanabinoid psihoaktivni učinek, ki se imenuje delta-9-tetrahidrokanabinol ali THC. Navadna KONOPLJA tega psihoaktivnega učinka nima, THC vsebuje v zanemarljivih količinah.

Izvira iz centralne Azije, raste v zmerno-toplem podnebju, danes jo žanjejo strojno 2-3 cm nad tlemi. Listi so razvejani v obliki dlani, cvetovi pa so majhni, zeleno rumeni. KONOPLJA najbolje uspeva na izpostavljenih bregovih, travnikih in kmetijskih površinah, ki omogočajo veliko sonca, za uspešno vzgajanje pa je potrebna tudi lahka, dobro drenirana kompostirana prst ter obilno namakanje. Semena se zasejejo spomladi in ponavadi vzklijejo v 3 do 7 dneh. Pod ugodnimi pogoji lahko KONOPLJA v dolgih sončnih poletnih dneh zraste v dolžino tudi do 7 centimetrov dnevno. KONOPLJA je dvodomna rastlina, kar pomeni, da se moški oziroma ženski cvetovi razvijejo na ločenih rastlinah, čeprav najdemo tudi dvospolnike (hermafrodite) z organi, značilnima za oba spola na eni rastlini.
Vir: http://www.deloindom.si/vrt-zivali/konoplja-vse-prej-kot-le-droga

Deli to informacijo z ostalimi

Naročilo