Industrijska KONOPLJA - Vsestranska, a še premalo cenjena

V Sloveniji je letos malo manj kot 300 pridelovalcev posejalo industrijsko KONOPLJO na 175 hektarjih, kar je dvakrat več kot prejšnje leto. Na nekaj hektarjih je rasla tudi v Beli krajini, med pridelovalci pa je bil tudi Boštjan Kočevar iz Bojanje vasi pri Metliki, ki se je za setev te rastline odločil šele letošnjo pomlad, medtem ko prej o njej ni razmišljal.

V začetku marca je bilo v Mladinskem centru v Metliki predavanje o pridelavi in uporabi INDUSTRIJSKE KONOPLJE, predavali pa so največji strokovnjaki s tega področja v Sloveniji. »Bili so tako prepričljivi, da sem se odločil za setev na poldrugem hektarju na štirih njivah v Bojanji vasi in na Grabrovcu. Seme sem moral po zakonu uvoziti iz Francije, kar se mi je le tos zdelo logično.

Nekje sem ga pač moral kupiti. Toda sedaj, ko imam že lastni pridelek, bom moral seme spet uvoziti iz Francije in tako bo vse do takrat, dokler bo pri nas veljal takšen zakon. Žalostno je tudi, da imamo slovenske avtohtone sorte, sejemo pa tuje. Nakup semena pa ni majhen strošek, saj ga za hektar potrebujem okrog 35 kilogramov, kilogram pa velja osem evrov. Preden pa industrijsko KONOPLJO posejem, tj. najpozneje do 1 0. maja, mor am to sporočiti na kmetijsko ministrstvo ter priložiti deklaracijo z vreče s semenom in podatke o lokacijah njiv, ki ne smejo biti manjše od 10 arov. S kmetijskega ministrstva pa o moji nameri obvestijo ministrstvo za notranje zadeve. Kadar koli lahko pride na mojo parcelo inšpektor, izpuli do 50 sadik in preveri, ali gre zares za takšno KONOPLJO, kot piše na deklaraciji,« razloži Kočevar postopke, ki se jim ne morejo izogniti tisti, ki se odločijo za setev INDUSTRIJSKE KONOPLJE, katere pridelavo so v naši državi legalizirali šele pred petimi leti. Ni pa imel bojazni, da bi prišel kdo požet KONOPLJO za mamilo. »Za poznavalce ni zanimiva, saj dobro vedo, da ni prava,« se nasmehne.

NA TRŽNICI

V metliški občini je še nek aj pridelovalcev INDUSTRIJSKE KONOPLJE, na sobotni kmečki tr žnici pa izdelke iz nje prodaja le Kočevar. Ko je KONOPLJA še rasla, je junija začel peči hlebčke, štručke in piškote. Pri njem je mogoče kupiti tudi KONOPLJINO OLJE, ki ga je, ko še ni imel svojega, dobil iz Maribora, in moko, ki je prišla iz Prekmurja. »V soboto pa bodo izdelki, ki jim bom dodal še zeliščni napitek, že iz mojega pridelka,« je napovedal Boštjan, ki, preden je začel peči konopljin kruh, nikoli ni pekel kruha. »V testu je do 30 odst. konopljine moke, ostalo je polbela moka, dodam pa še ajdovo kašo in bučna semena. Tri mesece ponujam izdelke na tržnici in odziv kupcev je zelo dober. Mnogi se vračajo. Rad bi zadržal belokranjsko industrijsko KONOPLJO v Beli krajini in ji dodal vrednost. Ljubljančani bi radi pokupili prav vse, tako seme kot stebla,« še doda.

Kljub suši je Boštjan zelo zadovoljen z letošnjim pridelkom. Pridelal je okrog 1.000 kilogramov semena, kar mu bo zadostovalo do naslednje žetve. »Prihodnje leto jo bom posejal na petih hektarjih, tam, kjer je letos rasla KONOPLJA, pa naj bi bil prihodnje leto lan. Včasih so na vsaki belokranjski kmetiji gojili tako lan kot KONOPLJO,« načrtuje Kočevar, ki se dobro zaveda, kako vsestransko uporabna je industrijska KONOPLJA. Ocenjujejo, da bi iz INDUSTRIJSKE KONOPLJE lahko ustvarili okrog 70.000 različnih izdelkov, uporabnih v prehrani in v industriji. Iz nje je mogoče med drugim izdelati papir, tkanino, mazila, goriva, gradbeni material in različne negorljive materiale.

«OBLAČILO» ZA HIŠO

Tudi Boštjan se je že odločil, kaj bodo naredili s stebli, ki so zrasla v višino celo do dveh metrov. Doma jih bodo posušili in naredili plošče, s katerimi bodo oblekli, torej izolirali hišo. Sicer pa pravi, da na enem hektarju zraste toliko stebel, da bi iz njih lahko naredili opeko za enodružinsko stanovanjsko hišo. Vendar pa je imel Kočevar kar precej težav z žetvijo, saj je le del bilk lahko požel kombajn. A se je znašel po svoje: povabil je znance, ki so prišli KONOPLJO požet na roke. Ve pa, da v prihodnje tako ne bo več šlo in da bodo kombajnisti morali razmisliti o tem, da bodo orodje prilagodili tudi za žetev konoplje. Boštjan je trdno odločen, da s pridelavo konoplje ne bo odnehal, pričakuje pa, da se bo za to kulturo odločilo še več Belokranjcev.

Članek je bil objavljen v 39. številki Dolenjskega lista, 26. septembra 2013

Deli to informacijo z ostalimi