KONOPLJA je lahko prijetna popestritev jedilnika

Zadnje čase prehransko niste modni, če ne govorite o sladkorju, maščobi – ali konoplji. Na ekološki kmetiji Pr Resman na Zgoši na Gorenjskem smo se dali poučiti o vsem, kar je pomembno vedeti o uporabi te vsestranske, starodavne rastline. KONOPLJA, ki jo danes poznamo kot industrijsko, je izreden vir maščob in beljakovin, prav tako je prijetna popestritev jedilnika za kuharja, ki rad spoznava nove okuse, po možnosti take, ki tudi v obliki hranil kaj prispevajo k dobremu počutju.

Pri konoplji se lahko uporabi skoraj vse. Že ko raste, iz zelenih vršičkov delamo čaj, pa pesto za testenine. Ko rastlino požanjemo, se osredotočimo na semena. Najprej jih osušimo, potem jih predelujemo. En način je stiskanje v KONOPLJINO OLJE, preostali storžki, nekakšne tropine, se grobo zmeljejo za moko, na fino in s sejanjem pa za proteine. V moki še lahko ostane majhen odstotek maščobe, proteini, ki jih uporabljajo športniki ali bolniki za regeneracijo, pa morajo biti čista beljakovina. To je ena pot. Druga je, da se semena samo olušči – in ta so skoraj najbolj uporabna v kuhinji. Lahko jemo presna ali rahlo prepražena, uporabljamo jih v solatah, juhah, jogurtih, sladicah,« predstavi Metka Krivic paleto izdelkov iz konoplje. Letos jo bodo želi tretjič. Verjetno ni treba ponovno pojasnjevati, da to ni ista KONOPLJA, kot jo žanje policija? Ta ne vsebuje opojnih snovi.

Od kruha do ocvrtkov

Je pa vseeno opojno dišalo – po peki! – iz ljubke hiške na robu vasi, kjer je gospa Metka, odlična, praktična kuharica, pripravila nekaj jedi, v katerih se konopljini dodatki dobro obnesejo.

Kruh mi ni bil všeč, zdel se mi je pregrob in le pri tem sem zaznala rahlo grenkljavost, ki jo povezujemo s KONOPLJO. Vsem drugim pa je ugajal in so sanjavo razmišljali, katere suhe mesnine vse bi se z njim ujele.

Juha je lahkotne narave, popečena oluščena semena, ki jih dodamo na koncu, delujejo kot hrustavci. Simpatična ideja. Poskusili smo tudi dve vrsti ocvrtkov, ki jih pri Krivičevih obožujejo. Z dodatkom polivke iz sojine smetane ter nekaj zeljne solate ali kar na posteljici iz rukole postanejo celovit obrok.

Sladice si zaslužijo posebno omembo: piškoti so bili eni najboljših, kar sem jih jedla, zlasti sveže pečeni, s hrustljavo skorjico in mehko sredico. Te popolnoma mirne vesti priporočam v izdelavo. Pecivo nekoliko spominja na rožičevo, zaradi vlaknate moke, z limonovim prelivom pa sta dober par. Za k čaju čudovito presenečenje za goste, zlasti ker je eksotično zelenkastega videza.

Za zdravje je KONOPLJINO OLJE

Tisti, ki KONOPLJO uživajo predvsem zaradi zdravja, ponavadi uporabljajo olje. To je najboljši rastlinski vir maščobnih kislin omega 3 in 6, tistega torej, kar običajno iščemo v ribah. Gostiteljica predlaga po žličko ali dve na dan, priporoča, da olje nekaj časa zadržimo v ustih, da se začne v organizem vsrkavati že tu, pod jezikom, rahlo razgrajeno s slino. Olje je nekoliko specifičnega okusa in se ga kdo kar težko navadi, pripoveduje. Zanimivo, po grlu pušča rahel občutek pikantnega, kot smo vajeni pri ekstra deviških oljčnih oljih. Le da tu nisem zaznala močnega vonja, tako značilnega za najboljša  konopljina olja.

Moka je kar draga – treba je računati kakih 9 evrov za kilogram – vendar velja poudariti, da je ne porabimo veliko, saj jo vedno mešamo z drugimi, pri čemer konopljine redko uporabimo več kot deset ali petnajst odstotkov, vsaj na začetku, dokler se ne navadimo novega okusa. Je namreč BREZ GLUTENA in torej brez lepka, tako da ne moremo peči samo s to moko. Je nekoliko ostre strukture, verjetno zaradi vlaknin, in zelene barve, kar pomeni, da bodo take tudi sladice. Konopljino moko je mogoče sicer dodajati v skoraj vse običajne jedi iz testa: kruh, palačinke ... V njej po mletju ostane še nekaj značilnih hranljivih snovi, ampak ne toliko kot v olju in oluščenih semenih.

KONOPLJINA SEMENA je po mnenju marsikoga skoraj popoln vir beljakovin, vsebuje pa veliko že omenjenih maščobnih kislin omega 3 in 6, ki so pomembne za dobro kondicijo imunskega sistema, znižujejo krvi tlak ter izboljšujejo delovanje srčno-žilnega sistema. Ko gre za esencialne maščobne kisline in beljakovine, so te iz konoplje ustrezno nadomestilo za ribe, zlasti tiste, pri katerih se bojimo težkih kovin. Seme je prav prijetnega okusa, nekje med pistacijo in pinjolo, posebej dražljivo pa je rahlo popečeno, kot dodatek solati ali juhi, kot je to uporabila tudi gostiteljica.

 

Mogotec je šel nad KONOPLJO

Vročina je lani načela tudi KONOPLJO, da se je kar malo sfrknila. Ampak to je tudi ena redkih težav, ki to rastlino lahko doleti. Njen prednost namreč je, da je škodljivci ne napadajo, raste pa pač »kot KONOPLJA«: poseješ in je. Torej ne potrebuje pesticidov in gnojil, kar je ne samo ekološko, ampak pomeni tudi manjši strošek. Je pa seveda pri nas ne morete saditi kar tako, za lastno veselje: vse je treba, poenostavljeno rečeno, prijaviti in tudi pregledali bodo, ali res gojite tam in toliko, kot ste rekli.

KONOPLJA je po več virih najstarejša industrijska rastlina na svetu, piše v knjigi Superhrana David Wolfe. Gojiti so jo začeli že pred deset tisoč leti, sprva seveda kot rastlino za pridobivanje blaga, kasneje, predvsem v kitajski tradiciji, tudi zaradi zdravilnih učinkov. KONOPLJO opisuje kot rastlinski vir brez konkurence, ko gre za esencialne aminokisline v lahko prebavljivi obliki, več beljakovin pa vsebujejo le nekatere alge.

Wolfe navaja tudi zgodbo o tem, kako je KONOPLJA v ZDA poniknila, zanimiva je zato, ker ima marsikatera koristna rastlina morda podobno usodo. V tridesetih letih prejšnjega stoletja je KONOPLJO začel s časopisno kampanjo preganjati medijski mogotec Randolph Hearst, v navezi s kemičnim podjetjem DuPont ter bombažnim in naftnim lobijem. Zakaj? Ker je družina, ki še vedno velja za sinonim bogate, kupila na tisoče kvadratnih kilometrov gozda – za papir. V tistem času so izdelali napravo, ki bi zelo poenostavila pridelavo papirja iz konoplje. DuPont pa je pridobil patent za pridobivanje papirja iz lesa. Na roke jim je šlo dejstvo, da je iz nekaterih sort rastline mogoče pridobivati marihuano. Kriminalizacija vsepovprek in zaradi ekonomskih interesov.

Vir: http://www.times.si/zanimivosti/omamne-vonjave-samo-s-kroznika--78b1c75c98-7539d887ff.html

Deli to informacijo z ostalimi